Digitalno poslovanje je del našega vsakdana

Živimo v času osupljivih odkritij in sprememb na vseh področjih življenja. Ne glede na to, kako nenavadno to zveni, inovativnost še vedno močno podcenjujemo, naj bo to v zasebnem in tudi poslovnem okolju. To dejstvo ni le posledica naše nepripravljenosti na spremembe, temveč predvsem človeške komoditete in sociološkega dejstva, da je več kot 90 % ljudi sledilcev, le manj kot 10 % pa je vodij (podjetnikov), torej tistih, ki rešujejo svoje lastne in tuje poslovne probleme. 

Kot je razvidno iz odličnega grafikona ARK Investa, smo imeli že na prelomu 19. in 20. stoletja intenzivno obdobje velikih inovacij. Takrat so se zgodili trije veliki življenjski pretresi. Sprožili so jih izumi telefona, motorja z notranjim izgorevanjem in izmeničnega toka, pred tem pa sta parni stroj in železnica začela spreminjati delovne odnose in medosebno komunikacijo. Z današnjega vidika se nam zdijo tisti časi dojemljivi, saj smo vendar odraščali v svetu, ki so ga te tri inovacije ustvarile. 

Medtem smo se jim prilagodili, pravzaprav smo zaživeli z vsemi izdelki in storitvami, ki so izhajali iz njih in tako določali naše vsakodnevne življenjske navade in vedenja. Ljudje, ki so takrat živeli, so to doživljali precej drugače, lahko bi dejali, da enako ali zelo podobno, kot se danes odzivamo na moteče novitete, ki jih prinašajo umetna inteligenca, robotika, genetika, shranjevanje energije in blockchain. Pri tem smo se na internet in računalnike nekoliko že navadili. Vseh sedem novitet ima nepovraten vpliv na slehernega od nas, pa tudi na vsa naša podjetja, službe, način življenja, tako zasebnega kot tudi javnega. Vsekakor se spreminjamo. Kako hitro se to dogaja, pove podatek, da so se zasloni na dotik v množični uporabi pojavili šele pred desetletjem, danes pa si skoraj nihče več ne predstavlja življenja brez njih. 

Sedem inovativnih tehnologij 

Finančna industrija obstaja že več tisočletij. V zadnjih devetih stoletjih se je razvila v to, kar poznamo danes, le da jo je tehnologija zadnjih 20 let drastično spremenila. Od tod naprej se začne obdobje fintecha. Izmed naštetih sedmih inovativnih tehnologij jih štiri neposredno vpliva na njegov nastanek in razvoj. To so računalniki, internet, umetna inteligenca in blockchain. Dinamiki sprememb in pojavu novih produktov in storitev v okolju fintech je že nemogoče slediti, vendar smo šele na začetku njegovega razvoja. Če današnji čas primerjamo s tistim izpred sto let, si lahko komaj predstavljamo, kaj šele prihaja. 

Priča smo razvoju digitalnega gospodarstva, ki postaja v našem okolju vse bolj prisotno. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko se tega zavedamo tako na osebni oziroma na poklicni ravni kakor tudi na ravni celotne družbe, v kateri živimo. V finančni industriji sem aktiven že več kot tri desetletja in lahko rečem, da sem imel srečo, da sem doživel njeno preobrazbo, kot na primer na kapitalskem trgu iz vrednostnih papirjev v papirnati obliki (verjeli ali ne, nekoč so bile vse delnice in obveznice natisnjene na papirju) v vrednostne papirje v nematerializirani obliki (digitalizirane evidence v skrbniških institucijah in bankah, katerih podatki se prenašajo po internetu), digitalizirane s pomočjo blockchaina in drugih novih tehnologij. Pri tem je treba dodatno pojasniti razliko med pojmoma digitizacija in digitalizacija. Digitizacija je namreč pretvorba analognega v digitalni zapis, digitalizacija pa je način, kako bo ta novi digitalni svet vplival na ljudi, torej na njihovo delo in življenje. 

Procesi digitalizacije spreminjajo svet financ 

Razumljivo je, da so kriptovalute nenavaden pojav za nekoga, ki tega procesa transformacije ne pozna. Ob dejstvu, da internet predstavlja tehnologijo, ki distribuira kopije, blockchain pa tehnologijo, ki prenaša digitalizirane originale, se zavemo, kako ti procesi digitalizacije spreminjajo svet financ. Pri tem sam izraz kriptovaluta izhaja iz sveta iger (gaming) in IT-industrije, zato njegova raba v finančnem okolju ni najprimernejša. V javnosti se vedno bolj uveljavlja izraz digitalno sredstvo. Ta proces pre- hajanja iz klasičnega oziroma vsem poznanega realnega, analognega in materialnega v digitalno okolje je izjemno dinamičen. S tega zornega kota lahko dokaj hitro in preprosto razumemo ter posledično sprejmemo vse pogostejša srečanja z digitalnimi sredstvi in kriptovalutami. Te pa so samo del že omenjene digitalne transformacije finančne industrije v okviru razvoja in implementacije digitalnega gospodarstva v naše vsakdanje poslovanje in življenje. 

Tri funkcije kriptovalut 

Švicarski regulativni organ FINMA je prvi na- tančno podal opredelitev treh funkcij, ki jih kriptovalute lahko imajo in po katerih jih lahko razvrstimo v tri kategorije: 

1. a) Payment Tokens – plačilni žetoni se uporabljajo kot plačilno sredstvo in ne predstavljajo novosti, saj se v različnih oblikah uporabljajo že desetletja, kot na primer razne vrste bonov, oziroma tisočletja, kot na primer zasebni denar. 
2. b) Utility Tokens – omogočajo specifično uporabnost določenega žetona, digitalni dostop do določenega omrežja, aplikacije ali izdelka oziroma storitve, to je servisa. V bistvu niso narejeni za vlagatelje, ampak predvsem za uporabnike določenih storitev ali produktov, in če se povpraševanje po njih poveča, se poveča tudi vrednost tega uporabniškega (utility) žetona. Okoli njih se najpogosteje ustvarjajo skupnosti uporabnikov in razvijalcev. 
3. c) Asset Tokens, poznani tudi kot Security Tokens – predstavljajo digitalizirana sredstva – premoženje. Čeprav je te pojme zelo nehvaležno prevajati v slovenščino, lahko izraz Security Tokens prevedemo kot vrednostni žetoni, saj so digitalno povezani z neko obliko lastništva določene vrednosti premoženja, ne glede na to, ali je opredmeteno ali neopredmeteno. 

Vse oblike in kategorije je mogoče digitalizirati in tokenizirati, od plačilnih kuponov, idej in povezovanj v uporabniške žetone do sredstev v varnostnih žetonih, kot na primer javni in zasebni vrednostni papirji vseh vrst, izvedeni finančni instrumenti, nepremičnine, dolgovi, posojila, prihranki, slike, avtorske pravice, premičnine itd. 

Prepletenost kriptovalut 

V bistvu ima skoraj vsaka kriptovaluta/digitalno sredstvo značilnosti vseh treh kategorij v določenem razmerju, tako da jih opredeljuje prevladujoča lastnost, po kateri jih nato razvrstimo v eno od teh treh kategorij. To lahko privede do nejasnih, vendar bistvenih razlik pri ustvarjanju novih poslovnih modelov, ki se razvijajo v digitalnem gospodarstvu. V tradicionalnem gospodarstvu ločimo različne vrste stakeholderjev (udeležencev), povezanih v poslovanje, kot na primer lastniki, zaposleni, naročniki in ponudniki proizvodnih dobrin ali storitev, medsebojna plačila pa potekajo na osnovi denarja v različnih valutah. V digitalnem ekonomskem svetu je vse to prepleteno in povezano skozi ustvarjanje communityjev, nekakšnih interesnih skupnosti v okviru določene kriptovalute. Te z razvojem svojega modela poskušajo dodati vrednost temu, za kar so ustvarjene, to je, kateri problem poskušajo odpraviti oziroma katero funkcionalnost želijo temu segmentu izboljšati. Ta prepletenost se vidi v tem, da je uporabnost, vrednost samega žetona in možnost neposrednega plačila z njim vsebovana v skupni obliki v okviru specifične lastnosti določene kriptovalute. 

Najbolj znan projekt na blockchainu je bitcoin 

Danes najbolj znan projekt na blockchainu je bitcoin, hkrati je tudi najstarejši. V osnovi je zasnovan kot enostavno pre- nosljiva in zanesljivo shranjena lastnina brez možnosti vplivanja drugih. Pogosto ga primerjajo z zlatom, ker je njegova vrednost med uporabniki zelo podobno določena s konvencijo in sprejeta kot razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Vse to je mogoče zaradi njegove posebne, digitalne narave in omejene količine. V bistvu ima zlato enake ali zelo podobne lastnosti, vendar v materialni obliki. Kdor ne razlikuje delovanja digitalnega sveta (ki temelji na blockchainu in drugih novih tehnologijah) od današnjega delovanja v materialnem ali v dematerializiranem okolju (ki temelji na internetu), bitcoinu ne bo pripisoval nobene druge vrednosti razen špekulativne (v negativnem pomenu besede). Zaradi tega nerazumevanja o statusu bitcoina kot obliki določene vrednosti ne moremo smiselno razpravljati. 

Razvitost blockchain tehnologije je primerljiva z razvojem interneta v devetdesetih letih 

Pomanjkanje regulativnega okvira kot tudi nezadostna razvitost digitalnega gospodarstva povzroča volatilnost kripto sredstev, vključno z bitcoinom kot največjim izmed njih. Digitalna sredstva nikoli niso bila posebej ločena od drugih kategorij sredstev, čeprav so mnogi nav- dušenci nad »novim kripto sistemom« to želeli in tudi poudarjali. Tako kot vsa sredstva so tudi ta podvržena različnim vplivom, ki se dogajajo v poslovnem, ekonomskem in finančnem smislu, seveda ob upoštevanju posebnosti, ki veljajo za določeno vrsto sredstev. Zaradi nerazvitosti digitalnega gospodarstva so tovrstna sredstva še dodatno nestanovitna. Na primer zlato ima v celotnih sredstvih in tudi finančnih tokovih tradicionalnega sveta zelo majhen delež, medtem ko ima bitcoin skoraj 40% delež v digitalnem svetu, kar samo po sebi zgovorno kaže na nerazvitost digitalnega gospodarstva. Ko bo delež bitcoina v kriptosvetu izražen z enomestno številko (bližje ničli), bo to pomenilo, da je industrija zrasla in da bodo novi projekti tvegani, veliko starih in preverjenih pa bo imelo bolj stabilno vrednost in s tem vsi skupaj znatno nižjo povprečno volatilnost. Velja poudariti, da je danes razvitost blokchain tehnologije primerljiva z razvojem interneta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, krivulja implementacije pa je skoraj enaka.

Infrastruktura digitalne ekonomije 

S propadom velikih projektov na blockchainu, kot je Terra/Luna, ali delov infrastrukture in digitalne ekonomije, kot sta borza FTX ali Celsius, se seveda širita strah in nezaupanje. Vse to izgubi vrednost zaradi padca cen kot posledice nezaupanja in nezadostne razvitosti panoge. To lahko primerjamo s krizami v internetnem gospodarstvu (najbolj znana je kriza dotcom). Vendar pa neuspehi takratnih številnih velikih projektov in podjetij niso uničili interneta kot nove tehnologije, ki je odprla priložnosti v dematerializiranem gospodarstvu in ki se je do danes razvila v prej neslutene razsežnosti. Sedaj se enako dogaja z blockchainom. Ta tehnologija skupaj z drugimi novimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca (AI), pametne pogodbe, internet stvari (IoT) itd., ustvarja infrastrukturo digitalne ekonomije, bitcoin pa je njen najbolj znan predstavnik, vendar ne najbolj reprezentativen (na primer ethereum je veliko bolj primeren). V javni domeni je enostavno preveč bitcoinov in premalo drugih blockchain projektov. Še vedno se govori o tem, kako ta nova tehnologija deluje, in ne o tem, katere težave projekti, zgrajeni na njej, odpravljajo. 

Danes se nihče več ne sprašuje, kako internet deluje, ampak kaj se da z njim doseči in kako na njem zaslužiti. Blokchain z novimi tehnologijami odpira metaverzum, ustvarja web3, razvija projekte NFT in premika meje sveta, ki ga poznamo, tako da nas hitro in neusmiljeno vključuje v digitalno gospodarstvo, približno tako kot nam je internet na področju komunikacije klasični telefon pretvoril v mobilnega, to je napravo, na kateri je telefoniranje le ena od stoterih možnih in novih funkcionalnosti, ki smo jih z njo dobili.